Bojan Sedmak – Z Nosilca Na Nosilca

»Bojan Sedmak je Mariborčan. Je gimnazijski profesor slovenskega jezika in živi v centru mesta. Urbano področje je tudi eden izmed njegovih modusov operandi, ki ga opisuje v besedilih in literaturi. V neposredni komunikaciji in umetniških delih ima odličen občutek za dobro mero, za izogibanje ekstremom. V besedilih je zmeren, a izredno duhovit, ni direktno politično angažiran, pa vendar je njegov angažma preživel vse dnevne kritike. V kontaktih z okolico umirjen, nikoli ne prestopi meje posameznikovega zasebnega prostora …«

»V 80-ih je bil Bojan Sedmak eden vidnejših kantavtorjev. Njegovi akustični nastopi so bili in ostali kultni. Akustična kitara in kantavtorski nastopi v osemdesetih niso bili zadetek v polno na popularno glasbenem tržišču, na katerem sta prevladovala angažirana alternativa in pop za mase, kantavtorji so prišli v modo spet 20 let pozneje. Sedmakovi nastopi pa so bili vedno polni dobro razumljeneih verzov, ki so odmevali v glavah obiskovalcev še dolgo po koncertih …«

»V devetdesetih in pozneje je nastopal na različnih scenah od bleščečih hramov kulture (Cankarjev dom, SNG Maribor) in festivalov (Lent, Borštnikovo srečanje) do prostorov samorganiziranih ljubiteljev kulture od Prekmurja do Primorske, igral in pel je na dobrodelnih koncertih, v šolah in bolnišnicah, na mnogih razstavah, recitalih po dolenjskih in štajerskih klubih, v zamejstvu in tujini, v Trstu, Münchnu, Sarajevu, Beogradu …«

»Bojan Sedmak je bil legenda že v osemdesetih, o njem se je govorilo s spoštovanjem, saj je ustvaril več uspešnih pesmi za druge znane slovenske ustvarjalce, kot so Lačni Franz, Lauženki, Jani kovačič, Be Radio, Peter Andrej in pozneje Marko Grobler, Jure Ivanušič, Mia Žnidarič in Steve Klink ter priložnostno tudi za glasbeno zavzete dijake, ki jih je učil. V izjavah sta ga kot navdih pri igranju kitare navajala Zoran Predin in Adi Smolar. Odlično se je znašel tudi v okviru gledaliških uprizoritev (npr. v 80-ih letih kot avtor pesmi v Nočnih prizorih D. Jančarja in T.Pandurja ali nazadnje v uspešni predstavi ptujskega gledališča Najstarejša obrt), kot kitarist in pevec tudi v filmu (npr. Ljudnica Filipa Robarja Dorina) … Sedmakovo širino, demokratični svetovni nazor in spoštovanje umetnosti odraža tudi njegovo vključevanje drugih avtorjev besedil v svoj glasbenih program, samih prestižnih sonarodnjakov, kot so Branko Rudolf, Janez Menart, Gregor Strniša, Andrej Rozman-Roza …«

—Dušan Hedl (iz spremne besede)